Predstavitev Ljubljanskega barja Ljubljansko barje, naše največje slovensko mokrišče, leži na območju med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Barje obsega okoli 150 kvadratnih kilometrov in se širi kar v 7 okoliških občin. Sestavljeno je iz neskončnega števila njiv, nizkih osamelcev in travnikov, v katerih živi precejšnje število ogroženih ptic in ostalih živali potrebnih zaščite. Okoli barja je zrastlo mesto, zato se človek v svojem hitenju k vsakdanjim opravilom nikoli ne ustavi in pogleda lepot narave, ki se mu odpirajo prav na pragu njegovega doma.
Na številnih travnikih Ljubljanskega barja raste tudi nešteto število rastlin, ki jim je človek s svojim načrtnim izsuševanjem Ljubljanskega barja skozi čas in gradnjo obvoznice skrčil življenjski prostor in se sedaj borijo za preživetje (pri tem pomaga Društvo za Ljubljansko barje, ki se bori za zaščito le teh). Posledično izginja zaradi tega tudi veliko število metuljev (na Ljubljanskem barju najdemo kar 89 vrst metuljev!) in ptic. Posebaj moramo poudariti izginjanje najznačilnejše barjanske ptice kosca oz. latinsko Crex Crex, kateremu domovanje krčimo z nepravilno košnjo travnikov in izsuševanjem. Glavni življenjski vir barja so vode. Voda tukaj nastopa kot barjanska voda (stoječa, bolj umazana voda) ali pa kot čistejša kraška voda, ki velikokrat ponikne in se potem zopet prikaže na površju. Glavna reka, ki se vije na površju Ljubljanskega barja, je Ljubljanica, ki teče skozi celotno barje in je velik »izvir« življenja. Zaradi številnih divjih, nedovoljenih odlagališč smeti ter pretirane uporabe gnojil pa je voda na Ljubljanskem barju vedno bolj onesnažena in naše zaloge pitne podtalnice se tako zmanjšujejo.
Posegi na Ljubljanskem barju skozi čas
| Čas | Vzroki
| Posegi
| Učinki
| | Rimsko obdobje | Plovba
| Regulacija Ljubljanice
| Prva degradacija naravnega okolja
| 16. stoletje, Valvazor
| Plovba in poplave
| Prve ideje o osuševanju
| | Konec 18. in 19. stoletje, razsvetljenstvo
| Ideja o "žitnici dežele Kranjske"
| - Poglobitev struge v Ljubljani
- Izravnalni pretoki Ljubljanice
| - Znižanje višine talne vode
- Degradacija naravne pokrajine
- Agrarna kolonizacija (njive, travniki)
- Poselitev (Črna vas, Lipe)
| 20. stoletje
| Nadaljevanje zamisli iz 19. stoletja
| | - Manjša zamočvirjenost obrobja
| Danes
| Sprememba produkcijskih sistemov
| - Opuščanje agrarnih površin
- Poseljevanje, črne gradnje
| - Zaraščanje in problem vzdrževanja
|
Zaščita Ljubljanskega barjaLjubljansko barje, največje slovensko mokrišče in del evropskega omrežja varovane narave Natura 2000 je potrebno zaščititi pred nadaljnjim propadanjem in vplivi človeka. Potrebno je zmanjšati število nedovoljenih odlagališč smeti, zmanjšati agresivno stanovanjsko gradnjo ter obvestiti in podučiti kmete o njihovem načinu kmetovanja (zmanjševanje uporabe gnojil, gojenje rastlin, ki so na barju že značilne, prepovedano požiganje travnikov itd.). Zato je bil na tem območju ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje, Društvo za Ljubljansko barje pa bo pri tem pomagalo vsem skupinam in posameznikom reševati dileme in težave, ki se morebiti pojavijo ob nastajanju zaščitenega območja narave. Osebna izkaznica Ljubljanskega barja| Površina (km2) | 150 | | Povprečna nadmorska višina (m) | 297,5 | | Povprečni naklon (%) | 2,1 | | Delež gozda (%) | 9,5 | | Prebivalcev, 1961 | 50.038 | | Gostota poselitve, 1961 (preb./km2) | 278 | | Prebivalcev, 1991 | 81.600 | Gostota poselitve, 1991 (preb./km2)
| 453 | | Rast prebivalsta, 1961 - 1991 (%) | 63,1 | | Število naselij, 1997 | 43 |
Več informacij o Ljubljanskem barju: http://www.ljubljanskobarje.si/o-ljubljanskem-barju.php
|